RECEPT ZA REDNOST IN KONSTANTNOST, PRVI DEL

Velikokrat sem že omenil, da je za uspeh potrebna predvsem konstantnost in rednost našega treninga. Ko to uspešno dosežemo preko mesecev in let, lahko govorimo o zares velikem napredku. A vsekakor to ni lahko. In ker rednost in konstantnost treninga tako rad omenjam, se mi zdi prav, da tudi temu posvetim kakšno besedo več.

Za dobro in natančno razumevanje trening programa moramo najprej vedeti kaj rednost in konstantnost treninga sploh je.

Rednost pomeni specifični trening, ki smo ga sposobni opravljati čez obdobje več mesecev, s katerimi lahko preko tednov dosegamo pozitivno adaptacijo (več o adaptaciji). Na kratko – naše sposobnosti se izboljšajo, postanemo močnejši, hitrejši, bolj vzdržljivi, ipd. Ampak to seveda ne gre iz danes na jutri. Govorimo o daljšem obdobju, med katerim imamo priložnost napredovati na športnem področju, vzporedno s tem pa si želimo ohraniti ali izboljšati naše zdravje, uspehov na službenem področju ter seveda sreče in zadovoljstva. Za usklajeno delovanje vseh naših sistemov pa moramo poiskati recept, ki nam bo omogočal rednost in konstantnost treninga.

Najbolje, da ga poizkušamo najti kar danes. Vzemimo spet primer in novega junaka po imenu Matej. Gre za zares »fajn fanta«. Je zelo ambiciozen – na vseh področjih. Poleg tega je tudi zelo delaven in marljiv. Težko si predstavlja, da nekaj dni ne bi ničesar počel. Njegov cilj – uvrstitev na Svetovno prvenstvo v Ironman triatlonu. Njegov cilj je jasen, osredotočenost zelo na visokem nivoju. Jutranji treningi pred službo – ni problema, večerni treningi po celodnevnih opravilih in dolžnostih – mala malica, motivacije mu ne manjka, prav tako ima popolno podporo družine. Super!! Težko bi si kot trener želel boljšega športnika! Njegovi urniki so zelo natrpani, ima veliko službenih poti in potovanj, ki mu vzamejo precej časa in energije. A kljub temu vse treninge opravi 100%, včasih še nekaj malega doda – ker se boji, da mu trener ne daje dovolj treninga. »Saj vendarle treniram za Ironmana!!« si govori in misli, da mora trenirati precej več. Trener na drugi strani namreč ve, kakšen je njegov življenjski stil in se zaveda, da ima veliko stresa, ki ni povezan s treningom. No, po nekaj tednih takega treninga je Matej zelo zadovoljen, saj je zaznal viden napredek. Po dveh mesecih treninga je občutno hitrejši. Tudi mesec kasneje še vedno opaža napredek in seveda vztraja pri dodatnem treningu, kljub temu, da je do tekme še zelo dolgo. Še celih 8 mesecev. Kaj kmalu se Matej zjutraj zbuja utrujen, primanjkuje mu volje za večino stvari, vključno s treningi. A nekako še vztraja in skuša mukoma izpolniti plan treningov. Veselje je izginilo, motivacije več ni. Njegovi treningi postanejo le še nujno zlo in po mesecih slabega in nerednega treninga svojega cilja ne izpolni.

Sledi nekaj mesecev počitka – telo se spočije, glava prav tako. Čas je za novo sezono in nove – iste cilje. A kaj ko se spet ponovi že znan scenarij. VSE NAENKRAT IN VSE TAKOJ. Njegova bitka se nadaljuje. Res škoda, a na tak način mu seveda spet ne uspe.

Gre za klasičen primer športnika, ki pregori v preveliki začetni zagnanosti in želji po – vsem in takoj-. Zakaj tak sistem dolgoročno nikoli ne obrodi sadov? Prvič, zato ker je sistem nevzdržen (nemogoče ga je vzdržati čez daljši rok), drugič pa ker v njem po nekaj časa ne najdemo več zadovoljstva.

Ključ do rednega in konstantnega treninga je program, ki je sestavljen iz ključnih treningov, ki so podprti z ostalimi treningi in/ali aktivnostmi, ki nam omogočajo, da lahko ključne treninge opravimo zares dobro. Ti ostali treningi nudijo oporo hrbtenici našega programa – ključnim treningom.

Več o tem pa naslednjič v drugem delu članka.😉

Tine