POČITEK ALI ČAS KO NAPREDUJEMO

Kaj? Verjetno gre za pomoto. Saj vendarle napredujemo na vseh težkih treningih, pri ponovitvah, ko nam je zelo težko, a še vseeno vztrajamo, vse v želji da bi napredovali.

Da kar takoj razčistimo. Stres je nujno potreben za napredek. Ampak kaj pa sploh je stres? Stres je vsak dražljaj, ki naš sistem spravi iz ravnovesja. Za dobro razumevanje širše slike je pomembno, da se najprej seznanimo z dvema vrstama stresa. Prvi je fiziološki, povzroči ga lahko kakršnakoli fizična aktivnost ali trening, ki je namenoma povzročen in nujno potreben za razvoj in izboljšanje sposobnosti. Drugi, psihološki pa je povezan z vsemi ostalimi stvarmi, s katerimi se navadni ljudje vsakodnevno spopadamo in ni povezan s športno aktivnostjo. Sem lahko umestimo vse nepričakovane, nekontrolirane dogodke, s katerimi se moramo vsakodnevno spopadati. Služba, hiter tempo življenja, študij, izpitni roki, družinske obveznosti, pomanjkanje spanca, ipd.

Naše telo je izredno pametna in dodelana stvar, a ko pride do prepoznavanja stresa nekoliko zataji. Na žalost marsikaterega zelo zagrizenega amaterja, naše telo ne zna razlikovati med enim in drugim stresom. Kaj to pomeni? To v bistvu pomeni, da je za naše telo zelo stresen dan v službi enak kot zelo naporen trening. Verjetno se vam že svita, na kaj namigujem, a vseeno bom še nekoliko nadaljeval. Na srečo je naše telo zelo prilagodljivo in se na stres odzove tako, da postanemo boljši, močnejši, hitrejši. Temu rečemo adaptacija. Telo se na stres vedno odzove z adaptacijo. A adaptacija ni tako preprost pojem in na našo žalost (spet) ne dela tako, kot bi si večina želela. Pozitivno adaptacijo lahko dosežemo le takrat, ko dražljaju - stresu sledi primerna količina počitka. Večji kot je dražljaj - stres, več počitka zahteva za popolno adaptacijo. Primerna količina stresa v kombinaciji s počitkom vodi v pozitivno adaptacijo. Prevelik stres glede na velikost počitka bo prav tako privedel do adaptacije, a ta ne bo takšna kot si jo želimo. Ne bo optimalna, napredek bo majhen, v ekstremnih (a ne tako redkih) primerih pa bo celo negativen, kar pomeni da bomo nazadovali. Ključno za naš napredek je, da najdemo tisti maksimalen stres, ki v kombinaciji z našim počitkom nudi pozitivno adaptacijo.

Torej, za napredek potrebujemo veliko trdega dela, ampak to je šele polovica opravljene naloge do napredka. Potrebujemo počitek. In za počitek veliko ljudi potrebuje pogum! Prepričan sem, da veliko več športnih entuziastov potrebuje za počitek veliko več poguma, kot za zahteven intervalni trening. Samo za vmesno informacijo - če pogledamo vse najboljše športnike na svetu, res najboljše, bomo opazili, da so vsi po vrsti mojstri počitka.

Vzemimo za primer profesionalnega športnika; njegova glavna naloga, ko ne trenira je, da čimbolj izolira ostali stres, "ne-trening stres". To v bistvu pomeni imeti dokaj dolgočasno življenje, čim več spanca, veliko počitka med treningi, čim manj ostalih obveznosti...). Ko to ni mogoče in je količina "ne-trening stresa" povečana (pogodbe, sponzorske obveznosti, potovanja...), se profesionalni športniki na to odzovejo z zmanjšanim obsegom treninga in na ta način ohranja primerno in tako zelo pomembno razmerje med stresom in počitkom.

Seveda je vsem razumljivo, da je za uspeh potrebno veliko truda in trdega dela, težje pa je razumeti, da k temu spadajo še ure in ure počitka med treningi in odrekanja številnim socialnim aktivnostim, ki se normalnim ljudem zdijo povsem življenjska in nujna. Vem, da je veliko amaterjev in entuziastov zelo motiviranih, zato sem prepričan, da bi se večina strinjala, da je zanje cilj doseči njihov maksimalni potencial, izboljšanje osebnega časa na športni prireditvi, ipd. A vse to se mora dogajati znotraj okvirjev, ki nam jih zastavljajo ostale življenjske obveznosti in dolžnosti. Navsezadnje zmaga na lokalni tekaški prireditvi ne pomeni ravno uspeha, če ob tem na primer (pretiravam) izgubiš službo, partnerja ali poslabšaš odnose, ki ti veliko pomenijo. Zato moramo kot amaterji na te stvari gledati nekoliko drugače. Naj bo uspeh za nas izboljšanje rezultatov, obenem pa dobro počutje in posledično uspehi na službenem področju, dobro socialno življenje in pozitivni odnosi s partnerjem, čas z otroci in prijatelji.

Vsem amaterjem in entuziastom polagam na srce naslednje: ne merite uspešnosti vašega trening programa s tem, koliko ur ali kilometrov ste odkljukali v enem tednu. Uspešen trening program bi se moral vedno meriti po tem, koliko napredka - adaptacije so nam opravljene ure prinesle. Zato vsem zelo zaposlenim in tistim z bolj malo prostega časa, a z veliko motivacije in cilji na tem mestu toplo priporočam, da morda razmislijo o možnosti sodelovanja s trenerjem. A naj bo trener tak, ki bo znal trening vkomponirati tako, da se bo zlil z vsemi ostalimi obveznostmi, saj boste le na ta način lahko zares uspešni na vseh odprtih frontah.

Do naslednjič,

Tine.